Povzeto po Wikipediji, prosti enciklopediji
Od Miklavža in Dedka Mraza se Božiček loči zlasti po naslednjih lastnostih:
Božiček je mitološka osebnost, ki obdaruje (pridne) otroke v noči pred božičem (s 24. na 25. december). V angleščini se ponavadi imenuje Santa Claus (kratko Santa), v nemščini Weihnachtsmann, v italijanščini Babbo Natale, v francoščini Père Noël.
Lik Božička se je razvil v Združenih državah Amerike, v talilnem loncu različnih kultur in tradicij.
Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža na podoben način, kot ga poznamo tudi pri nas. Temu praznovanju so se priključila nekatera druga izročila zlasti iz Skandinavije. Nastal je novodobni mit, ki je bil verjetno prvič objavljen v letu 1823 pod naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. V pesmi so zapisana celo imena severnih jelenov, a med njimi ni Rudolfa. Jelenček Rudolf se je pojavil prvič šele v letu 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya, ki je bila podlaga za znano popevko Johnnyja Marksa: Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom).
V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji firme Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička.
Mit o Božičku se je razširil iz Amerike tudi v druge dežele sveta, zlasti preko ameriških filmov in glasbe.
Povzeto po Wikipediji, prosti enciklopediji
Glavne lastnosti, po katerih se Dedek Mraz loči od Božička in svetega Miklavža:
Dedek Mraz je mitološki dobrotnik, ki obdaruje (pridne) otroke v noči s 31. decembra na 1. januar.
Dedek Mraz temelji na ruskih legendah. V ruščini se imenuje Дед Мороз (Ded Moroz) in je poročen s Starko Zimo, ki se po rusko imenuje Зима-старуха (Zima-staruha). V letu 1999 so v ruskem mestu Veliki Ustjug (Великий Устюг) začeli tržiti turistični projekt »Domovina Dedka Mraza«, vendar to ni edino mesto, ki se poteguje za ta naziv.
Ko so ga "pripeljali" iz Rusije tudi v Slovenijo se je tu počutil odlično. Nastanil se je pod Triglavom, slikar Maksim Gaspari pa ga je oblekel čisto po slovensko.
V Sloveniji dedek Mraz domuje pod Triglavom (na Pohorju - Štajerska). Plašč je opremljen z Gasparijevo ornamentaliko, na glavi ima polhovko. Obiski dedka Mraza so se ves čas tranzicije obdržali na Primorskem in Krasu. Dedek Mraz ima vse otroke zelo rad in ne dela nikaršnih razlik med njimi. Vsi tako dobijo enaka darilca. Še največrat jim za darilo prinese kako kratkočasno otroško predstavo-pravljico. O dedku Mrazu obstaja veliko različnih pesmic, še najbolj znana je Siva kučma, bela brada ... (Janez Bitenc).
